Avtor kratke pesmi ne naslovi s haiku, naslov izkoristi, da napove veselje, vzhičenje, vzklik radosti, ob katerem v nadaljevanju s sliko matere, ki si želi otroka opremiti za snežne podvige, ostro zariše nasprotje med danostjo in željo, med naravnim in socialnim – sneg je, zima je tu, kar mnogim pomeni vzrok za veselje, za zimske radosti; a prihod zime pomeni tudi novo sezono, nova sezona pa pri otrocih ponavadi pomeni novo številko oblačil in obuval, ki – v nasprotju s snegom – niso brezplačna. Izrazit kontrast med otroškim veseljem in realnostjo, s katero se spopadamo odrasli (v tem primeru pa tudi otrok), doseže v bralcu močan odziv: naslikana revščina in stiska vzbudita sočutje in človeškost ter željo po pomoči.