Nezorane, spokojno ravne ,
polegle kot pokošena nrav.

V dihanju težkega zraka,
se pljuča sesedajo v belo –
zelene madeže brezdelja.

Oh, le za misel, samotni volk.
Podivjaj! Daj. Prekini molk.
Z rdečimi kapljami blagoslovi .
Saj vendar vse počiva.
Blagorodni mir, ki miru ne da.
Ponikla sočnost prihajajočega.
Kal – iz zmrzline.

Silva Langenfus