- brez naslova -
Nič več ne živim. Gledam
skozi okno in pišem.
V resnici ne gledam
skozi okno,
ko pišem.
Pišem, pišem, pišem
in potem
pogledam skozi okno.
To je vse.
Ponoči, ko je zunaj tema,
ne vidim nič drugega
kot sebe.
Niti sebe ne.
Zgolj odseva, kar me spominja
na mene.
skozi okno in pišem.
V resnici ne gledam
skozi okno,
ko pišem.
Pišem, pišem, pišem
in potem
pogledam skozi okno.
To je vse.
Ponoči, ko je zunaj tema,
ne vidim nič drugega
kot sebe.
Niti sebe ne.
Zgolj odseva, kar me spominja
na mene.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rezman Perorez
- 27. 12. 2009 ob 10:52
- Prebrano 1602 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 735
- Število ocen: 19
