potemnelo nebo
mokra drevesa
težko bombažasto perilo se ne suši
dež lije v pšicah
žgečka me
obsedim negibna na boku
izognem se tujcem v širokem loku
rimsko naselje med vijugami reke
ozke ulice posute z lučkami
na Vodnikovem trgu se zdi dan še kako prijeten
med redkvicami, korenjem in kislim zeljem
pod Plečnikovimi kolonadami zaplešiva tango
ko v natrpanih lokalih vrvi kuhano vino
v čudovitem mestu, ki me vedno znova pomlaja
z nogami v gneči, prepuščena vonjavam in simfoniji pešcev
v teku med fasadami blesti vnema
da vse to je center sveta
kot moja ljubezen, ki te mirno odseva
s tišino navdana
na Starem trgu med hišo in hišo
in Ljubljanica je tako nedolžna

sheeba