Lab u Har
Mavrično minsko polje
pod brenčečimi stopali
je vedno daleč od raja,
Lab u Har.
Porezan v konstruktih besede,
(s sladkorno boleznijo v mečih)
se opotekaš skozi privide,
Lab u Har.
Spremlja te slinasta svila
(lubje samotnih dreves)
in eno samo osončje,
Lab u Har.
Lok je ohlapen, strelice
trohnijo v tulcih, med bedri
smrdi mesečina! Porini jezdno
žival na moker asfalt, na skrokane
barikade spomina, pod preperele
zapiske, pod obok slavoloka!
Ti gre na jok,
Lab u Har?
Si morda že srečal svojo senco, svoje
srce? Svojo žejo, svojo zmuzljivo piščal
(onkraj časa, onkraj skal), nekje
na pol poti med formo in vsebino?
Si morda tam prvič stopil skozi
olje, skozi mirno vesolje na
mino, na posluh,
kot da si gluh,
Lab u Har?
Noči so krajše sedaj,
ko muza spi v puščavi,
ko zjutraj s stojo na glavi
čaka svoj prvi in zadnji
sončni vzhod.
Lab u Har.
pod brenčečimi stopali
je vedno daleč od raja,
Lab u Har.
Porezan v konstruktih besede,
(s sladkorno boleznijo v mečih)
se opotekaš skozi privide,
Lab u Har.
Spremlja te slinasta svila
(lubje samotnih dreves)
in eno samo osončje,
Lab u Har.
Lok je ohlapen, strelice
trohnijo v tulcih, med bedri
smrdi mesečina! Porini jezdno
žival na moker asfalt, na skrokane
barikade spomina, pod preperele
zapiske, pod obok slavoloka!
Ti gre na jok,
Lab u Har?
Si morda že srečal svojo senco, svoje
srce? Svojo žejo, svojo zmuzljivo piščal
(onkraj časa, onkraj skal), nekje
na pol poti med formo in vsebino?
Si morda tam prvič stopil skozi
olje, skozi mirno vesolje na
mino, na posluh,
kot da si gluh,
Lab u Har?
Noči so krajše sedaj,
ko muza spi v puščavi,
ko zjutraj s stojo na glavi
čaka svoj prvi in zadnji
sončni vzhod.
Lab u Har.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 24. 12. 2009 ob 07:51
- Prebrano 841 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 235
