Ko se boš odmaknil
od nekega vpetega sveta,
boš prebral moje zgodbice,
pošiljam ti jih po delih.
Inercija razuma jih piše zate,
čeprav ne zaznavam tvoje slike,
ki se zgoščena raztaplja
na svečniku, priklenjenem
na vzbokline posušenih gvašev.
Gladim krivulje
včerajšnjega inserta,
trenutka v trajanju,
v katerem sva pisala oba.

Tisto ni bila zgodba,
ampak pesem.

Lidija Brezavšček - kočijaž