Odrešenik

Zarezgetal si v Beetleheimu
in tvoja mlačna, drgetajoča plazma
se je (zame seveda precej nepremišljeno)
začela širiti navzdol.

Popkovina ti je visela z neba,
pa vendar je moralo tisoč dojencev
s svetlobo svojih prosojnih vek
plačati noremu kralju vstopnico
za ogled vnaprej izgubljene tekme
na tvojem čudaškem hipodromu.

Ko je na nebu prasketaje ugasnila
tista majhna, pokvarjena žarnica,
ki je trem čudakom pokazala pot
do tvojega zadušljivega, vlažnega hleva,
je svet za dve tisočletji in več
zajela gosta, čadasta tema.

In le tisti majhni, šklepetajoči biseri,
ki so si drznili zvončkljati v harmoniji
z nikoli povsem pozabljeno svetlobo,
so s komedijantsko smrtjo na grmadah
osvetljevali tvoja pritlehna načela.

Si res prinesel mir? In, če si ga res,
bi moral hkrati najbrž tudi poskrbeti,
da bi ga štrleča in neuka ušesa
tvojih dvanajstih sodobnikov
vsaj v neki minimalni količini
tudi pravilno razumela.

Nikogar nisi odrešil!
In (kjerkoli že si),
ne boj se mojega maščevanja.

Odpuščati sem se naučil
tisočkrat bolje kot ti.








Dani Bedrač

Komentiranje je zaprto!

Dani Bedrač
Napisal/a: Dani Bedrač

Pesmi

  • 21. 12. 2009 ob 08:20
  • Prebrano 933 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 304

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!