Sama v sobi,
žalosten je moj pogled, na obrazu sled,
ne čas ne more izbrisati
sledove vse preteklih let.

Vem prišel bo najin dan,
tedaj bom tiho in nežno sprejela Tvojo dlan,
nikdar ne boš sam.
Vsak dan, kot iz sanj je stkan,
zame in zaTe - jutrišnji dan.

Verjela sem v najine sanje,
trdno verjela v naju dva,
da bi se znova našla,
naj nikdar se ne konča
pot življenja skupnega.
Morda…

Maja Kržišnik