prisotnost zveri zažrta v nos

zarisana v hrbet vretenc

v obliko naježene kože

v votle kosti ugnezdene groze

v sluhovod pretečega zvoka

njihov spomin grabi za vrat

stiskajoče davi

praska razsušeno grlo

varljivo zatišje oaze

sladko ponuja smrt neopreznemu

kulminacija dneva

rahlo popušča svoje zanke

pa vendar jih še drži v roki

in nekaj je

pa vendar še ni

Bojan Foršček