Celo noč razmišljam o stvareh,
ki se mogoče sploh ne bodo zgodile.
Razmišljam o vseh čudnih rečeh,
ki so se v zaspano glavo pripodile.

Skrbi so del vsakega potovanja
in skrbi me, če bo vse še tukaj, ko se vrnem.
Grem na pot, ker sem potreben šepetanja,
grem na morje, kjer bom gledal s srcem.

Zgodbe, ki jih bom pustil za sabo,
bodo potrpežljivo čakale, da se vrnem.
Jaz pa grem nabirat nove nekam v daljavo,
do konca sveta, če si le drznem.

Tomaž Jevšenak