
A ni takrat, ko je najhujše, le to največji napredek?
Odskočna deska, ki te odnese preko ozkih kapacitet znanega.
Seveda si 'najhujšega', pri zdravi pameti, nihče ne želi. Vendar, a ni to stanje tisti potencial, ki prebije konvencionalnost plehkega uma?
Tudi tako.
Je mogoče um plehko, ko je
Že očitno že klasika in nič
Novega.
Lep večer ti želim,Irena
Komentiranje je zaprto!