v dobri veri sem mu odprl vrata

imel je čist nasmeh

in čisto srce

potem sem potoval

občudoval božja dela

in ljubil vse bivajoče

ko sem se vrnil

je njegov nasmeh bil nekoliko gnil

ko sva si podala roki

sem imel občutek

da sem prijel mrtvo ribo

ko me ni bilo

je kupoval stanovanja

lokale

zemljo

podjetja

z denarjem od kdo ve kakšnih poslov

njegovi vnuki se niso več smejali

postal sem podnajemnik

v tem kar je nekoč bilo moje

še sem iskal boga

in širil ljubezen

in pristal na cesti

bil je mraz

poskušal sem se zateči v božjo hišo

pa je bila zaklenjena 

pa v drugo in tretjo

vse so bile zaklenjene

ljudje so bili mrzki

niso se pozdravljali med sabo

kot da so se tudi oni

zaklenili vase

duša je tujec na tem svetu

sem nekoč prebral

tisto noč sem odšel k reki

spustilo se je do minus deset

slekel sem umazan jopič

in kmalu zagledal tisti žarek svetlobe

ki sem ga vse življenje iskal

svetlobe ki je ljudje ne vidijo

ker sije onstran vseh stvari

rekel sem

mati

bil sem srečen

miko