Spoznal sem,
da je svet enako star kot jaz.
Spregledal sem,
ko stopil sem pred ogledalo.

Dinozaver sem
in do konca bo tako ostalo –
otrok sem
nekega norega planeta.

Pred mano
se vrstijo stopnišča in poti.

Za mano
ostajajo le ponekod
v pesku sledi.

Nad mano
se nebo do vesolja vzpenja.

Pod mano
se planet
z magmo prepira.

Nasprotja

Nisem vesel vode,
čeprav sem rojen v vodnem znamenju.
Rad imam kamen,
čeprav živim od plodov zemlje.

Hodim po gorah,
čeprav sem najbolj zadovoljen na kavču.
Ljubim šport,
čeprav v nobenem ne zmagujem.

Takšen pač sem –
poln nasprotij,
ki se v meni prepirajo
in vendar skupaj živijo.

Morda sem zato
otrok tega planeta –
malo voda,
malo kamen,
malo gora
in veliko kavča.

Tomaž Jevšenak