Že dolgo, res dolgo,
me v prsih tišči.
Že dolgo, predolgo,
me nekaj skrbi.

Od znotraj razjeda
me ta bolečina,
v srce se zajeda,
ne gre iz spomina.

Sinoči še v spanje
se je priplazila.
Ukradla je sanje,
ves čas me budila.

A z jutrom že spet
mi kaže zobe.
Preštejem do pet,
ukažem, naj gre!

Katarina Ambrož