Slovenska dežela, rad te opazujem,

ko včasih po tebi ležerno potujem.

Podobe menjavajo se mi pred očmi,

od gora tja do morja, res draga si mi.

V manjših krajih, ki od centrov so proč,

slovenskost še čutim, tako kot nekoč.

Tam pridne roké še kaj postorijo,

krajina je pristna, za izgled posrkbijo.

V večjih naseljih vse se spreminja,

brez pravega stila domačnost izginja.

Na širnih ravnicah, kjer cvetela so polja,

zdaj centri trgovski - kaj vse se ponuja!

Z denarjem mogoče prav vse je kupiti,

plodne ravnice brez vesti pograditi ...

Ko po naši deželi grem kdaj na potep,

spoznam da uničuje, jo tudi pohlep.

tolminka