
Ljubljeni
ne potrebujem junaka
z mečem,
ne osvajalca z jezikom.
ne potrebujem tolažnika
s praznim srcem,
ne fukača
za samotne noči.
Ne potrebujem pevca,
ki me z jutrom zapusti.
Samo tukaj, zdaj.
Si lahko razpeta mreža,
ko plešem visoko na vrvi?
Si lahko svetilnik,
ko se znajdem na odprtem?
Kjerkoli. Kadarkoli.
ko se nebesa, bog, duhovno srce za hip naseli v meni, vidim mater, ki so ji vsi otroci enako lepi. in svetilnik je v tebi. potem lakota in strah, želja, da bi ubežal bolečini, in vse to brbotanje pene ..., tako človeško...
lp
Komentiranje je zaprto!