Oprosti, ker sem hkrati premalo in preveč.

Oprosti, če zaradi mene tvoje srce nosi težo,

ki je nikoli nisem želel položiti nanj.

Zakaj je življenje takšno,

da boli, ko te ni?

In zakaj se bolečina umakne le takrat,

ko si ob meni?

Kdo si, da v tvoji bližini svet za trenutek utihne?

Kdo si, Da brez tebe cas obstane?

Da si dom in neznano hkrati?

Prizadel sem te.

To resnico nosim v sebi kot kamen, ki ga ne morem odložiti.

Žal mi je. Ne znam.

Morda ne znava oba.

Želim si le, da neha boleti.

Kdo si? Da brez tebe ne znam živeti?

ℜ

R