"Toda srce mora žalovati." S. Abulhawa

Vranji mladič na tleh,

otrpel v svojem jutru,

kot preteklost,

ki pozna zgolj smetišča

in vonj pogorišč.

Lupina blodenj,

ki sanja o dotiku božanskega.

Mlado vranje oko,

kot bi čutilo

vrtenje zemlje v srcu,

kot bi uzrlo

kaprice zverin v uniformah,

tam daleč

in tukaj blizu,

v podkožju,

se skrivajo različna

narečja mučenja.

Ob dotiku

mlada vrana odpre kljun,

kot bi lovila lahkotna semena odpora,

mrčes goste praznine.

Pod peresi brezbrižnosti

se bolečina zliva z nemočjo.

Vranji mladič odskoči

kot rahločutje v brbotu hrepenenja,

in vsa prenatrpana kraljestva brezuma

odmevajo smrdečo sapo skrite zveri.

Vzleti negotovo,

kot razprava s sencami,

do naslednje zrelosti,

zapuščeni oljčniki.

fionapanmor