
hočem umreti sam,
požrt od mačk.
ne reči temu tragedija.
okliči jo za svojo veliko nevšečnost.
rekel si, da ljudje zmeraj pridejo.
kako očarljivo.
naj se sosedje pritožujejo.
potrkali tako nikoli niso.
mačke ne bodo jokale.
samo rešile bojo problem.
končno.
nekdo bo cenil,
vse kar sem pustil za sabo.
ne delaj se, da je tvoje srce zlomljeno.
zamudil si vsako priložnost,
ko je moje še bilo.
mačke vsaj
ne bodo pisale govorov.
Prodrma tema, protresu otkucaji života...
lp
Veliko razmišljam o smrti, vedno sem. Je tema, kjer mi nikoli ne zmanjka materiala.
Hwala za postanek in zbogom.
Ne, nisam se oprostio. Samo sam zaglavivši u dobrom tekstu reagirao koliko sam umio.
Ugodan dan!
P.S.
Zanimljivo je (iako je uzaludno) zaustaviti se u "slikama" onih koji nude teorije o nepostojanju smrti kao apsolutnog kraja... objašnjavajući da energija (koja jesmo) ne može nestati, te da samo mijenja oblike u epizodama trajanja.
lp
Komentiranje je zaprto!