
ponoči se tihotapim
vate,
da slišim
tisti votli odmev lune
po udarcu.
ne opazim,
kako v srcu držiš figo
za krhko brezvetrje.
ko se naposled
iz neukročenega neurja besed
s pogumom preselim v nebo,
se v opoju
primaje življenje,
postreže prevare na žaru,
podari zapuščanja
z zlato pentljo.
semantika,
ki zdrsne mimo ljubezni
naravnost
v koš za smeti.
"se v opoju
primaje življenje,
postreže prevare na žaru,
podari zapuščanja
z zlato pentljo."
Burna neka noč.
lpb
ta bolezen, ki se vedno vrača, tudi ko uvidiš, da če nisi pozitiven glede vsega, ti zdravje nič ne pomaga ...
od nečesa moraš biti pijan ..., rimbaud mislim.
lepa
Komentiranje je zaprto!