
Nekoč smo se pobijali mož na moža,
danes se sploh ne vidimo,
a učinek je enak.
Kdaj bomo zmagali
je v naslovu tega
prispevka.
Svit lepo pozdravljen
Dobro si napisal. Človek je
V bitu isti, le načini kako bo
Npr. Moč svojo izkazal.
Z mečem, sabljo, metkom,
Še bombo če je vse drugo
Premalo, potem pa internet
In druge publikacije in še
Mnogo, mnogo več.
Dobro temo si ubral, mi je
Ravno prava.
Lepi dan ti želim,Irena
ali je tekmovalnost prirojena in zakaj se tako hitro izrodi. vse do genocida. zakaj družba ne vzpodbuja srčne kulture, sočutja in ljubezni, popolnoma slepa do univerzalne ljubezni. smo krivi mi, pesniki, ki še sami zastrupljamo svet z nevero in tarnanjem. očitno smo vsi krivi. zakaj ne ljubimo, je vse vprašanje.
lp
Zaradi kapitalističnega gesla: "Dobiček za vsako ceno"
dajemo pohlepu legitimno pravico, saj je "naravno"
da močnejši premaga šibkejšega. Kraja na vseh
ravneh naših dejavnosti pa Resnici zagotavlja
da ima Laž prav. No, nekega dne nas bodo
okoliščine, ki jih sami proizvajamo
tako pretresle in premlatile, da
se bo zgodil konec...Česa?
Hvala za odziv,
miko.
skupni imenovalec vsega, tako me ma da bi te, la la la la, medtem, ko je pri sosedu pobitih 20 000 otrok, ni samo pohlep kapitalizma, ampak tisto povprečje butastega, zarukanega fuksa in njegovih sledilcev, ki ni zmožno žalosti in besni, ker nima dostopa do sebe. princ andrej potrebuje dečkovo rit kot je včasih minotaver potreboval devičice. masa občuduje njegov frak, rols in kraljičin klobuk. birič naredi za denar VSE, pošlje metek v glavo, dečku, ki stoji v vrsti za šalčko riža. ko ne najdeš več imena hudičevemu nategu, rečeš gnoj in edini, ki še zmore reči, lep si človek, poslednji angel, se usmrti z morfijem.
tarča, človek, se bo kljub vsemu rodil. nečlovek je v stiski.
lp
ne samo profit za vsako ceno, ampak sreča za vsako ceno, je prav tako nasledek kapitalizma. razvrednotenje dela je razvrednotenje življenja.
Komentiranje je zaprto!