Sloni na Volgi
V orehovi lupini se zibava na reki.
Morda bo priplul pravi večer.
Pod kožo kot slutnja leze ilovica.
Sloni molčijo.
Njihove stopinje so mehke,
rilci naju odmikajo ločju.
Travniki se tiho potapljajo v strugo
in se vračajo na breg
z očmi mladih ljubimcev.
Okoli naju v vodo pljuskajo utrinki.
Sloni molčijo.
Za njimi se v roj postavljajo zvezde.
Tema pred nama je zlata.
Teme pred nama ni.
Dobra pesem, ne vem pa, kaj prinese tej pesmi prvi del drugega verza?
Milan Ž. - Jošt Š.
Hvala za branje in predlog. Umaknem vonj poletja ... Zdaj bi šlo takole:
V orehovi lupini se zibava na reki. Morda bo priplul pravi večer.
Meni se zdi, da sedaj deluje boljše brez "poletnega okraska". Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
