Reč, katere ne zmore vsak,
kot črna luknja, večni mrak.
Vprašanje le, če veš odgovor:
si prečkal dogodkovni horizont?

Razum utihne in čas več ne velja,
vsak korak globlje novo skrivnost odpira.
Vprašanja krožijo, odgovora pa ni,
luknja, ki vse vase skrije in molči.

Bolezen razuma in kontrole,
hitrosti in kota prečkanja.
Vse vodi proti isti točki,
brez vrnitve, brez vprašanja.

Le črta dogodkovnega horizonta odloči, da ali ne.
Zadnji trenutek razkrije vse.
Neznan je moment, neznana je točka,
dokler ne prestopiš, resnica molči.

Tam ni več zemljevida, ni več poti,
le horizont odloča, kdo obstane in kdo izgine v temi.
Vprašanje obstaja, odgovora ni,
dokler ga ne prečkaš, ga nihče ne doživi.

Si se prebudil ali še vedno spiš?
Odgovor izveš šele, ko čez rob zdrsiš.
Do takrat loviš privide in zmote,
morda pa je že prepozno za vrnitev iz temote.

Gravitacijska pomoč, past ali odrešitev,
odvisna od kota in tvoje poti usmeritev.
Pod kakšnim kotom priletiš, takšen je tvoj odgovor,
vesolje odloči, ali te sprejme mrak ali jutranji zor.

Če prelet preživiš in uideš iz teme,
nova moč te ponese čez neznane meje.
Odpreš oči, za tabo ostane noč,
proti zvezdam poletiš, imaš novo moč.

ℜ

R