20260718
moja pesem
je štorklja.
vsako leto se seli.
z juga na sever,
s severa na jug,
preleti tisoče razdalj.
visoko pod nebom
jadra
sveže napeve.
jih odlaga kot smeh
in vrišč otrok
na strehe,
na daljnovode,
na minarete.
v stara gnezda vali
strast bližin.
na sveže zoranih njivah
pobira prst besed.
v ravnotežju,
na eni nogi,
sanja
brez glasu
Nobena od ptic tako lepo ne simbolizira resnico o prejajanjih,
nenehno se vrača v svoje gnezdo, dejansko potuje
kot potujemo mi iz življenja v življenje,
od rojstva do novega rojstva...
Ob tolikšnih odzivih pa štorklja veselo štorkljá *-*
Fi
Komentiranje je zaprto!