Vrvež med klopmi trepeta – še nekaj minut.
Stoli po podu rišejo nemirne kroge.
Počitnice so tu.

Kreda zariše jutro, izbriše ga v hipu,
mokra goba pogoltne bele proge.
Vrvež med klopmi trepeta – še nekaj minut.

Diši po knjigah, po lesu in stari kredi,
po zvezkih, ki hranijo otroške naloge.
Počitnice so tu.

Strgani copati poznajo vsak kotiček,
že merijo stopnice, hodnike in prage.
Vrvež med klopmi trepeta – še nekaj minut.

Smeh preskakuje besede, zvonec molči,
čas pa namenoma hodi počasneje.
Počitnice so tu.

Učitelj zapre dnevnik. Tišina zadrži dih.
V očeh že valovijo travniki in ceste brez naloge.
Vrvež med klopmi trepeta – še nekaj minut.

In ko zazvoni, se razpre poletje.
V učilnici ostanejo kreda, prah in sence uboge.
Vrvež med klopmi trepeta – še nekaj minut.
Počitnice so tu.

Tomaž Jevšenak