V igri senc
Prek okna gledam nočne packe tême,
vejevje smrečja, ki pahlja črnino,
da v njej zbudi poskrito ostalino,
razkrije v kaplji smole svetlo seme.
Nabrano sonce zdaj že dni stemnelih
je stŕjeno, v solzah dreves ujeto,
kot pričevalec iz davnin je sveto
hranišče dihov zdavnaj okamnelih.
Tako še iščem v tvojih, mojih rôkah,
dotikov toplih sled nekje zgubljenih,
morda leže v utrujenih razpokah,
pa tam na koncu prstov zapuščenih.
In najdem staro luč v globokih lokah
oči, v otrplem skoraj izgubljenih.
Ko sence pokrijejo mladost,
zbude spomini se v ...
Čestitke za to minevanje, ki naj traja in traja.
Lp, Caki
Najlepša hvala za odziv, Caki.
Še je nelje ogenj, če prav dobro pogledaš :)
lpi
Vse najpomembnejše kar nosimo, je v dvojini. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Milan, najlepša hvala.
Dokler še tli, se da razpihati. :)
lpi
Komentiranje je zaprto!
