Misel odtava,

rosna je trava,

za trenutek zaspim

se ob tebi zbudim.

Oči odprem,

tebe ozrem.

Usta se razlezejo v nasmeh,

žarijo ti iskrice v očeh.

Poljubiš me bežno,

se dotakneš me nežno,

pogledaš hvaležno,

se zazreš v moje oči

in sporočaš tisoč stvari.

Sporočaš vse, a nič konkretno,

tudi prav, meni je »fletno«.

Gledaš me iskrivo,

na trenutke nagajivo.

Kot razposajen otrok,

prevališ me na bok,

me z odejo pokriješ,

obraz med dlani skriješ.

Vsaka tvoja kretnja je igriva,

vsaka misel nagajiva,

si kot noj, ki glavo v pesku skriva.

»Nisem jaz, nisem kriv«,

tvoj glas je nagajiv.

INA TAR