20260619
Na grmadah kurijo poletja,
nikoli zime.
Za netivo
je pasje sopenje,
za polena
pa obtežene besede.
Božiček in zlodej
barantata brez kraja,
povsod.
Pomendrala sta že
tretjino raja,
pomladne vrtove
in ves otroški smeh.
Speštala v prah, v pepel
pesem bosih korakov
po kamnitih poteh
pod okni.
V čakanje ali iskanje -
včasih eno zamenjaš z drugim.
Strašna osuplost
ti da krila.
Večen je tvoj vonj,
rožica življenja!
In potem zaviješ
rahlo levo,
kot lačen galeb
na zapuščenem
jutranjem pomolu.
Vreščiš
Konec zareže v ušesa in v zavest.
Čestitke! Polona
Kres res vedno slavi in opozarja,
da obvladan blagoslavlja, če
uide, pa zažiga...
Komentiranje je zaprto!
