Kaj gleda nebo
Knjige odpiram,
da se nebo
gleda vanje.
Visim z roba strani.
Moje roke
ne poganjajo korenin.
Skozi mesta
cenenih spominkov
se pomikam kot angel,
ki se je zaljubil
v pijano raskavo petje.
Pišem besede,
ki me rišejo golo.
Iščem začetek nečesa
in iščem konec.
Takrat nebo gleda mene
in z oslinjenim prstom
obrača strani.
Kako zanimiv preobrat na koncu, in tudi pogledi ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
