Plamen mudrosti
Iz dubine moje duše
mudrost progovara
kroz žubor rijeke
u tiho svanuće.
Užareni krvotok
nosi moje životne etape
skrivenim rukavcima
nabujalih misli.
Zbilja se utapa
među krvnike,
pirate južnih mora,
čuvare sarkofaga.
Držeći svijeću,
slijedim staze
izgubljenog blaga,
ćelije svoje svijesti.
Zakriljen vlastitom sjenom,
lutam dolinama uma
preko besanih šuma
(ne)mirnog postojanja.
Zrno ludosti
uvlači se u kosti,
a, uz kaplju starog vina,
rađa se plamen mudrosti.
Pesem se me je dotaknila. Zdi pa se mi, da bi se lahko izognila kakšnemu osebnemu zaimku, saj je prepoznavno, da gre za osebno izpovedno pesem:
mojih nabujalih misli
uvlači mi se u kosti,
Milan Ž. - Jošt Š.
Saj tudi prej pesmi ni nič manjkalo, vendar je lahko pesniški jezik tudi nekoliko "minimiziran". Čestitke za ta pesniški plamen!
Milan Ž. - Jošt Š.
Ivan
Komentiranje je zaprto!
