s poravnanim pročeljem
in porazgubljenega vonja

z dolge ceste ...

hodijo tiho
mislijo hitro

ob vsakem gibu preračunavajo
varen odklon
varne hiše ...

in so ljudje

polomljenih zapestij
vzravnani
s težo zemlje
poganjajo
iz sebe
vedno nove
brstiče

ko se srečajo

jih obrastejo
trni
z okusom
vrtnic

li