Nekaj

Nekaj lega vate.
Prikrito se vsaja
– tja med utrujene kosti.
Lepi korenine
na obličje vejevja,
in počasi prodira v mehko meso ...
Nekaj lega vame
- še globlje.
Nižje in težje
– tja med kovinsko ogrodje.
Med bele krvničke s prsti riše ime,
med jezike zoglenele
nasaja srce.




Silva Langenfus

Komentiranje je zaprto!

Silva Langenfus
Napisal/a: Silva Langenfus

Pesmi

  • 16. 12. 2009 ob 17:14
  • Prebrano 732 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 293
  • Število ocen: 8

Zastavica