Ni zemlje,

kjer pripadam.

Ne podolja,

ne gorovja,

ne otokov

in ne kraških jam.

Morda zato,

ker sem v zvezdah ribi,

me vlečejo valovja

od oblakov

do oceanov,

brez slehernih oprijemališč,

ki se talijo

kot ledeniki

v julijskih vročih dneh.

Ni zemlje,

kjer pripadam.

Le veter

pisanih smeri.

fionapanmor