
Po mizi drobencljaje
se mravlja približuje,
kot da neznane kraje
zvedavo raziskuje.
Zavije na moj dnevnik,
med črkami potuje,
narišem ji poševnik,
zvijača ne deluje.
Ne zmeni se za črto,
naprej zvedavo hodi,
v peresnico odprto
jo radovednost vodi.
Se vzpenja po pisalih,
vse barve občuduje,
uživa na igralih,
to pesem novo snuje.
Ljubka pesem, s kake druge perspektive smo tudi mi kot mravlje ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!