Krofek se je pripravljal na praznovanje,
a mu je bilo med brati premajhno stanovanje.

Z marmelado si je napolnil trebušček,
da postal je okrogel kot majhen sodček,
se posipal s sladkornim prahom
in si za nameček še nos pomočil v marmelado.

»Danes bo zabava!« je veselo vzkliknil,
s stolčka na omaro kar poskočil je in švignil.
Po kuhinji je plesal sem ter tja,
za njim pa sladkorna sled se lesketa.

Povabil je piškotke in medenjake,
vaniljeve rogljičke in čokoladne junake,
pa še tortico z jagodno kremo,
ki se je pripeljala kar z veliko tremo.

Priskakljali so mafini z borovnicami,
mahali z rozinastimi rokavicami,
bonboni so se vrteli v krogu,
lizike pa plesale po sladkem logu.

Krofek se je smejal na ves glas,
ko marmelada kapnila mu je čez pas.
In še preden luna je pomahala lahko noč,
z  nasmehom je zaprl sladke oči,
v sanjah pa objel še tri krofe in dve tortici.

Tomaž Jevšenak