Naš poštar hiti od oblaka do oblaka,
v torbi mu poskakuje pošta vsaka.
Pisma šumijo, kuverte šelestijo,
ko med belimi oblaki veselo letijo.

Poštne pošiljke med oblake deli,
vsakemu nasmeh in lepo besedo podeli.
Gradovi v oblakih so zanj dosegljivi,
ker ima čevlje lahke in korake igrive.

Princeskam z zlatimi kitkami
pošilja pozdrave z mavričnimi nitkami,
one pa mu vračajo pisma dišeča,
polna zvezdnega prahu in sončnega smeha.

Tudi princi na belih konjičkih
mu pomahajo s srebrnih stezic,
in ko poštar mimo njih odhiti,
ves nebeški svet za njim zažari.

Od jutra do večera med oblaki kroži,
nad zelenimi hribi in sladkornimi rožami.
Ko pa luna na nebo pripluje tiho,
še zadnje pismo odnese – in v oblaku zaspi trdno.

Tomaž Jevšenak