Ob kresu ni izšla Fucktotumova pesniška zbirka.

https://heyzine.com/flip-book/065b7e0b9b.html

Tale pesniška  κακοκἀγαθία je prav malomarna. Roko na srce, večina pesniških
zbirk, ki izhajajo letno v desetinah je neberljivo nakladanje in blefiranje, naj bo
Kocbek ali Šalamun ali ti, ki to bereš. Isto velja za mojo zbirko, kaj pa drugega. Se pa vendarle najde
kak avtorski (147) ali prevodni (51, 76, 206) presežek. Ta ali ona pesem bo užalila
katoličana (83, 84), spet druga Žida (89) in tretja janšovce (133, 134). Je kakšna
(110, 121) nedolžno smešna, spet druga taka, ki bi jo lahko peli cerkveni mladinski
zbori (88). Kakšna zasije in pokaže svojo lepoto šele v mojem branju (32, 67), zato
so tu QR kode. Moji posnetki so slabi, skladni s klavrnim obvladovanjem
inštrumentom in s skromno opremo, ki sem jo imel na voljo. Moj prvi cilj je izvabiti
nasmeh. Drugi pa dregniti v estetski čut- vseeno mi je ali vzbudim užitek, ali gnus. Ta
izbor (za več gl. pesem.si) je ene sorte moj dnevnik (2019-2026), ki ga gre brati
vzporedno z objavami FB. Za potem, ko me ne bo več, da bosta moja otroka vsaj kaj
vedela o svojem čudnem čudnem očetu. Zdaj sta premlada, in ju take marnje ne
zanimajo. 
Me je kdo vprašal, zakaj da ne naredim izbora in ne izdam pravo pesniško zbirko s
SBN in Cobiss vpisom. Zakaj pa? Saj ne iščem širše publike mimo svojih najdražjih.
In to so moj zlati oče (141), moja ljuba najboljša mama (154), Jernej in Maruša (16,
142) in moja najdražja Barbara (37, 42, 36), in seveda prijatelji (72). Ne ogibam se
odpreti temne plati svoje duše in ne skrivam svojih dejanj, ki se jih sramujem (148,
149, 150) Delal sem po svoje (46). Sam sem si izbral priimek, prepričanje in religijo.
Za potrebe poezije tudi pravopis, slovnico ter prozodijo in pravila rim. 
Človek je sam sebi uganka. Vedoč, da iskanju in sebi ne pridem nikoli do konca, sem
med klepanjem teh stihov delal prav to- γνῶθι σεαυτόν.

https://photos.app.goo.gl/WK6ybFChdn5FwNw6A

https://photos.app.goo.gl/ufgJQAGjs7PaYSUH9