(Sixteen Tons – Merle Travis iz davnega leta 1946, prevod in priredba v Slovensko okolje)  

Šestnajst ton

Prav’jo, da je člov’k iz blata rojen,

iz mišic in krvi je revež zgrajen,

iz mišic in krvi, iz kože in kosti,

je garaških pleč in šibke pameti.

16 ton člov’k nakoplje in od tega ima?

Za en dan je starejši in več ima dolga,

svet’ Peter ne kliči, ne morem v nebo,

premogovnik si lasti mi dušo in telo.

Rojen sem zjutraj, gosta megla je b’la,

zgrabil sem kramp in šel do rudnika,

16 ton nakopal sem kölna klase devet,

normo pa zvišuje nepotist mi že spet.

16 ton naloži knap in kaj od tega ima?

Za en dan se postara in več ima dolga,

sveti Peter ve, jaz ne morem v nebo,

šahta last sta moja duša in tudi telo.

Ko me vidiš prihajat’ umakni se s poti,

marsikdo je umrl, ker se marsikdo ni,

železno eno pest, drugo jekleno vihtim

in kar z desno zgrešim, z levo drobim.

16 ton rudar naloži in kaj od tega ima?

Za dan je starejši in še več ‘ma dolga,

povej svet’mu Petru, ne bo me v nebo,

gruba v lasti ‘ma mojo dušo in pa telo.

Sem rodil se zjutraj, dež je škropil,

ni takega junaka da bi mene razbil.

Kočevska medvedka me je vzgojila

še kmečka dečva me ne bi ukrotila.

16 ton člov’k vn’ pripelje, pa kaj ima?

Za dan je starejši, z dnevom več dolga,

svet’ Peter ne kliči, ne morem v nebo,

premogovnik si lasti mi dušo in telo.

Z. Peperko