Narisana ptica
lahko bi mi narisal
tiste tri lastovke,
ki jih imam tako rada.
na list papirja, na platno.
lahko na kožo s prsti.
na hrbet.
potem bi te prosila,
če mi narišeš še
nekaj dodatnega neba,
da bodo lahko
zagotovo odletele.
nebo je nižje.
lahko pa tudi na drugi strani.
pustila bi,
da me obračaš in porisuješ
povsod, kjer želiš.
ker se me prvič dotikaš,
si previden in hkrati radoveden.
ker se me prvič dotikaš,
sem sramežljiva in zahtevna hkrati.
Ni več ugibanj.
Prepleteva se v gnezdo.
Lastovke se zberejo,
naposled vzletijo.
Zelo lepa pesem. Risanje s prsti na golo kožo je božansko ...
fajn, a nekako ... zadnje tri vrstice izpadejo kot tujek. Morda tebi ne, ker je pesem tvoja, za zunanjega opazovalca dogajanja pa res. Hermetizem nekako ne sodi v tako povedno pesem.
morda popraviš v kakšen bolj določen zaključek, alo pa ga izpustiš, saj je z :
'Lastovke se zberejo,
naposled vzletijo.'
že vse povedano.
?
Komentiranje je zaprto!
