Skozi šipe sije sonce
na stopnišče, sonce tone,
v zlatem čaru, za zvoniki
žari na pragu- večeri se.

Za vrati ugaša na kazalcih,
slečeni srajčki, stari vazi-
zadnji sij pada na sinjo
cvetlico in odprto knjigo.

Niso- le kdaj?- bili isti
ti kazalci, list v knjigi,
datum na listu, iste rože,
isti glas zvonca, isto sonce?

Gregor Markič Factotum