tudi brez oksitocina je šlo. Samo slama bi bila lahko mehkejša, si je mislila, ampak bomo že. (a smo al' nismo! - tako se v tistih krajih reče, če si ponosen nase.)
čeprav je bila streha jasli obnovljena pred nedavnim, je nekdo (mojster pa tak!) na slemenu pozabil prekriti precejšnjo odprtino. še sreča, seveda, drugače repatica ne bi mogla požgečkati magdalene po utrujenih očeh. marija jo je prijela za roko in vzihnila: no, pa smo. bravo, stara.
pred hlevčkom je zatulil malamut. pa kje je ta sneg! božič, pa takole zeleno.
v jasli je z rumom v sapi vpadel črni kralj in vprašal: kako potem?
in videl. yes! je napol zavriskal, potem pa takoj stekel ven oznanjat.
jagenjček je legel k detecu in si mislil: sami naši, živelo otroštvo!
zunaj so že vsi čakali z odprtimi očmi, ušesi in usti
no?
črni je spustil debelo solzo po skodrani bradi in med ganjenim nasmeškom zahlipal:
punčka je!

Lidija Brezavšček - kočijaž