Počutim se sama,
ko vse se noči
in kruta osama
mi krade moči.

Takrat se sprašujem,
ko tavam povsod:
Zakaj, če verujem,
Te ni tu, Gospod?

Si res me zapustil
samo na tleh?
Zakaj si me pustil
ujeto v greh?

Si res me pozabil,
ko tu sredi zla
me svet je zlorabil
in pahnil na tla.

Morda pa se jaz
od Tebe obračam?
Pogled v Tvoj obraz
v preziru zavračam.

Morda sem nevedna,
morda pa le v zmoti,
ko zdim se nevredna;
kljub Tvoji dobroti.

Odstrani to Silo,
ki v zmoto zavaja.
Naj sprejmem darilo,
da vredna sem Raja.
-----------
Katarina Ambrož

Katarina Ambrož