napačno
pozabil sem skoraj vse.
imena,
leta,
vrstni red sob.
a osamljenosti se spominjam -
vrana na ograji,
kit v čajni skodelici,
sveča, ki se upira vetru.
velikokrat
sem stal na robu
lastnega izginotja.
pa vendar,
jutro je vedno prihajalo
s svojimi drobnimi rokami svetlobe.
zdaj sedim med ruševinami
spomina in vremena,
v rokah držim počeno svetilko.
morje je daleč.
morje je v stenah.
plamen je majhen.
plamen zadostuje.
Plamen, ki se preskakuje po besedah. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
