Ne zraka več, 

ne utehe ni.

Le samotna soba 

in rjuhe lepljive.

Vsa teža te noči 

na golih prsih me duši,

neustavljivo kakor vsoda

pogreza se in rastira

v podivjano srce pot.

Poželenje moje sladko, 

ki ga pregrešnega zlahka

ni moč več ukrotiti,

po vročem čelu ven 

razkuhano se cedi.

Možgane mi bo scvrlo

preden se te dokončno 

spet dotaknem.

Hrepenim dočakat dan 

opojen v strasti in telesu,

ko razprl ti bom drhteče meso,

in posušenim jezikom 

oblizal vse strahove s tvojih kosti.

Ujeto v nehotno stkane vozle življenja

bitje ljubeče in mi predano

v resnična nebesa bi pognal.

Čutim tvojo zavreto kri 

kako brizga po venah

in tvoj počasen propad 

v mojo odrešitev. 

Moje upanje. 

V tej mrkli temi,

žarijo vame oči trpeče,

natopljene s solzami 

blaženega miru.

V moji bolani glavi

nocoj zopet zvesta sužnja,

po ne vem kolikokrat doslej,

moja ljuba si.

Lily was here