Hrbet naslonjen na hrapav zid.

Roke na kolenih, 

prazne.

Izmišljam si korake, ki jih ni.

Cvetovi oleandra odpadajo

v vročino popoldneva.

Maček zeha v negibnem zraku.

Trznem s prstom. 

Odženem muho.

Razstavim bližino na stavke in tišine.

Razvrstim jih po kamnitih tleh.

Maček z enim očesom zre skozi moje srce.

V hiši je jutro.

Najini telesi se iščeta,

preden se zbudiva.

V hiši sem lepa 

in ti z dolgimi spuščenimi lasmi 

pripravljam zajtrk.

Skupaj se kotaliva po prtu z limonovcem

in skačeva s packe na packo.

Gledam lahko le svet za tvojimi očmi. 

Potem greš.

Izmišljam si korake, ki jih ni.

Maček zeha v negibnem zraku.

Vse daljša senca se riše na hrapavem zidu.

Polona C. Pegan