
Stojim pred razredom. Vpišem uro, manjkajoče. Želim začeti razlago, ko se zasliši samo molk in neko čudaško piskanje. Dijaki me gledajo, se hihitajo in se žokajo. Poskusim znova, v grlu pa začne nekaj škrtati in špikati, glasu pa nobenega. Vsaj ne tistega, ki bi moral priti iz mojih ust. Kar naenkrat zagrmi: »Dušiš me.«
Tudi v podzavesti se pretaka življenje in se nekoč ob visoki zapori silovito prelije. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!