
Življenje je reka
globoka, deroča.
Na levi in desni
so polja cvetoča.
Tam reka si trga
zemljo s teh njiv.
Ko srka jo vase
prizor je srhljiv.
Polja nemočno
v strugo drsijo,
odslej so le blato;
nič več ne cvetijo.
A seme v tem blatu
še vedno živi.
Ko reka usahne,
ponovno vzkali.
A seme v tem blatu še vedno živi.
Ko reka usahne, ponovno vzkali.
Tudi mene se je pesem dotaknila, malce me zmoti le uporaba prislovov (Tam reka si trga / zemljo s teh njiv.) - najbrž zaradi ritma, a se mi zdi, da bi se dalo ta dva verza izboljšati. Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!