Za vsak slučaj
Obljubila si je,
da se bo rešila navlake:
darilnih vrečk,
loparjev s počenim ročajem,
modelov za kekse,
ki jih nikoli ni spekla,
prehitrega kimanja,
zbirke žepnih pelerin
in posušenih kaktusov na okenskih policah.
Tisti kamen,
tako kot običajno hladen in čvrst,
je dolgo držala v rokah.
Potem ga je odložila nazaj
in se pokrila z odejo.
Verjetno zaradi tišine.
In ker čas objema drugače kot ljudje,
ki podarjajo kamne.
Prižgala je svetilko
in z odkrušeno šalico v roki
spet brala zgodbe izza nekih življenj.
Po navadi ljudje shranjujemo stvari, češ, morda še pride kdaj prav,
krama je na nek način karma, ko shranjujem navade,
ki pa me, prej ko ne, neopazno
bremenijo.
Zelo res. In lepo povedano. Hvala za odziv.
Lep dan, Polona.
Zelo mi je všeč, kako vse (stvari) (z)drsi(jo) na svoje čakajoče mesto. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
