prekrivajo me goste zavese oblakov
obuvajo vlažni podplati teme

telo se ohlaja pod vreliščom duše
pogledi iz tolmunov naskakujejo, visoko pljuskajo želje

klečim na svilah megle
le modrasov hlapec mi sme lizati rane

na vznemirljivih mahovih krvomočnice
rosijo hlapi iz zibelih tesnih in jatah preglasnih

sezuvajo me z radostjo vlage, napajajo suho telo
sezuvam kaplje, ki polzijo po meni

v pohotnem senu dolbejo,
ene v globino, druge se rojijo v blaženi skušnjavi vrtincev

začenja se večni krog
posrka ga žejna zemlja

sasa strnad