
koliko sape porabiš
koliko sebe napolniš
ko me dosežeš
popotnica
ptica lahko sede name
koliko preteklih stopinj
si rezala v moj negnetljiv kamen
pohodnica
gamsa skrivam v nedrih
in ob poletnih večerih
glas petelina
ki dvori naslednjemu
pritrkavanje zvona
v megli
življenja in smrti
zato slišiš smeh
ki te razteza čez zarje
zato se v barvah
prisvojiš z jutrom
in kadar treskajo strele
in kadar grmi
veš
da je to življenje
z goro
skrbi in veselja
zato
te včasih pokliče
pridi
in greš
Ni preprosto ohraniti preprostost življenja. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!